ICP Spletni šahovski portal - prvi slovenski šahovski portal!
Novi člani  |  Prijava  |  Pomoč

Obiščite naše spletne prijatelje:
ICP - iz teorije v prakso...

Stran: Prva   <<  61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80  >>  Zadnja
PROBLEMSKE POTEZE...

Problemska poteza je pogovorni termin za globoke, skrite poteze, ki jih igralec najde za šahovsko ploščo. Za vsakega šahista problemska poteza pomeni pravo ustvarjalno zadoščenje.

Problemske poteze, nastale v "živih" partijah, včasih služijo tudi pravim problemistom kot ideje za nova raziskovanja. Velikokrat se tudi zgodi, da poglobljeno poznavanje problemskega šaha v navidez izgubljenem polažaju pripomore k zmagi ali k remiju.

V poziciji na šahovnici bi večina med nami, če bi igrali z belimi figurami, razmišljala o razobesitvi "bele zastave". Kakšna napaka! Na vdajo se mora pripraviti črni!

1. Lc7! De1+

1... g4 2. g3+ Kg5 3. Lf4+ Df4 4. gf4+ Kf4 5. hg4 hg4 6. Sd3+ Ke3 /ali Kf3/ 7. Sc5 Kd4 8. b4 Kc4 9. Sd3 z lahko zmago;

na 1... Df2 gre 2. Kh2 z istimi grožnjami;

2. Kh2 Df2 3. Ld6! nujnica! Df4+ 4. g3+ z matom v naslednji potezi; 1-0

Andrej Žnidarčič - Šahovski utrip Piran
Napad na kralja pri raznostranih rokadah

Jose Raul Capablanca (19.11.1888-8.3.1942) ,

3. svetovni šahovski prvak (1921-1927), šahovski literat in diplomat. S šahom se je spoznal s štirimi leti. Pri 13 letih je postal kubanski prvak. Za njegovo igro je bila že takrat značilna izredna natančnost in hitrost preračunavanja. Prvo mesto v turnirju v San Sebastianu, kjer so igrali vsi takrat najmočnejši igralci, mu je zagotovil nastop v dvoboju z Laskerjem. V tem obdobje je bil na vrhuncu moči. Kasneje je v nekaterih obdobjih igral manj, pa se spet uspešno vračal. Naslov je izgubil leta 1927 v dvoboju z Aleksandrom Aljehinom (+3, -6, =25). Od 583 partij v dvobojih, jih je 302 dobil, 246 remiziral in le 35 izgubil.
K vrsti novih strateških načrtov je dodal še izključitev nasprotnikove lahke figure iz igre z nadaljnjim razvojem aktivnosti na nasprotnem krilu, izkoriščanje odprtih linij, zavzetje pomembnih točk. Njegove knjige odlikuje jasnost in poljudnost.

Oglejmo si partijo: Capablanca-Janowsky, St.Petersburg, 1914

Otvoritev: Ruy Lopez izmenjalna Keresova varianta -
1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 3.Bb5 a6 4.Bxc6 dxc6 5.Nc3



Pri uspešnem napredovanju kmetov - enem od najobičajneših načinov napada pri raznostranih rokadah - ima pomemben delež slabljenje kmetov okoli nasprotnikovega kralja.
urednik
Playboy: Intervju z Garry Kasparovom


Pogovor s šahovsko legendo o partijah, ki jih bojuje zadnje čase. O Putinovi diktaturi, ki svetu kaže svetovljanski obraz, doma in po potrebi v tujini pa pobija novinarje in politične nasprotnike. Plus najzanimivejši povzetki intervjuja iz leta 1989, ko je bil Kasparov na vrhu šahovskega sveta.


Playboy: Še spremljate šah?


Kasparov: Spremljam ga za zabavo.

Playboy: Kateri mlad igralec največ obeta?


Kasparov: Najbolj nadarjen fant, mlajši od 20 let, je Magnus Carlsen iz Norveške.


Playboy: Še igrate šah?


Kasparov: Za zabavo. Stara navada, železna srajca. Sprošča me opazovanje igre, premikanje figur, spremljanje kakšnih tekmovanj, nekdanjih kolegov in opazovanje njihovih napak.


Playboy: Pogrešate intenzivnost in pritisk?


Kasparov: Danes ju dobim drugje.


Playboy: Je šah, podobno kot šport, za mlade?


Kasparov: V predračunalniškem obdobju so bile izkušnje zelo pomembne. Kot otrok si se učil. Z računalniki se lahko danes naučiš več v nekaj letih, kot se je Bobby Fischer v vsem svojem življenju. Šah je energija, svežina in sposobnost prenašanja pritiskov, tako da ja, je za mlade.


Playboy: Trdili ste, da je IBM goljufal pri vašem zadnjem spopadu z računalnikom Deep Blue. Imate dokaze za to?


Kasparov: Ne, samo svojo besedo proti njihovi. Imam pa razloge za svoja sumničenja.


Playboy: Kakšne pa?

Kasparov: Opisal sem jih v svoji knjigi. Ta dvoboj je bil zaradi publicitete za IBM zelo pomemben.


Playboy: Newsweekov članek, ki je poročal o enem od teh dvobojev, je nosil naslov Zadnja bitka možganov ...


Kasparov: Na prvem leta 1996 sem zmagal, izgubil pa povratni dvoboj. Poskušal sem priti do tretjega dvoboja, s katerim bi enkrat za vselej določili boljšega, pa IBM ni bil za to. Med povratnim dvobojem računalnik ni odigral potez, ki bi jih logično moral. Verjamem, da je bil človeško voden. Se jim je izplačalo goljufati za zmago, vredno milijarde dolarjev, zaradi publicitete?


Playboy: Zveni kot basen o lisici in kislem grozdju. Računalniški strokovnjak Feng-hsiung Hsu je vaše obtožbe označil kot nešportno jadikovanje poraženca.


Kasparov: Že mogoče. Toda obstaja dokaz. Če se lotite preigravanja iger, ki sem jih igral proti Deep Blueju, in pri tem uporabite nove, naprednejše računalnike, boste ugotovili, kako izredne poteze je vlekel, razen v ključnih trenutkih. Stroj je pač še vedno samo stroj, toda poteze Deep Blueja kažejo na človeško prilagodljivost. Tako da sem še kar prepričan, da je IBM goljufal, seveda pa za te trditve ne obstaja noben čvrst dokaz, tudi zato ne, ker je IBM takoj po dvoboju Deep Blueja razstavil. Tako da nihče tega nikoli ne bo zagotovo vedel. Sprašujem pa se, zakaj so ga razstavili, če niso ničesar skrivali.



Playboy: Rekli ste, da ste za to, da ste postali šahovski prvak, plačali visoko ceno; da ste zaradi šaha zapravili otroštvo. Obžalujete to?


Kasparov: Zapravil je prehuda beseda, res pa je, da nisem imel brezskrbnega otroštva. Saj sem se vozil s kolesom in ukvarjal tudi z drugimi športi, toda počutil sem se drugačnega od vrstnikov. Odrasel sem mnogo prej kot oni.


Playboy: Kaj loči dobrega šahista od največjih?


Kasparov: Najprej, ponavljam, mora biti velik borec. To mora imeti v krvi. In, drugič, posedovati mora neke vrste mistično razumevanje igre. Samo razumeti jo in naučiti se je iz knjig ni dovolj. Če pa imaš občutek zanjo, lahko ustvariš kaj novega.


Playboy: Po vaših odgovorih bi človek sklepal, da ste prej politik ali vojaški poveljnik kot pa šahist. So to ljudje, ki jih občudujete?


Kasparov: Občudujem ljudi, ki so spreminjali svet, to drži. Najboljši primer je verjetno Julij Cezar. Vsi so vedeli, da Rim ne more obstati brez republike, pa je vseeno spremenil vso svojo ero. Sam samcat. Poglejte Kristusa, zgodovinskega Kristusa, in pozabite na njegovo svetost. Neverjetno je, kaj je premaknil v razmišljanju ljudi. Spremenil je svet. Po dva tisoč letih še vedno občudujemo njegove ideje. Poglejte Martina Luthra, poglejte Lenina, pa če se strinjate s tem, kar je napravil, ali ne. To so ljudje, ki so sami spreminjali svet.


Playboy: Nekoč ste rekli, da tisti, ki šaha ne igrajo, nanj gledajo ali s prevelikim spoštovanjem ali pa povsem brez njega. Kaj ste mislili s tem?


Kasparov: Pravzaprav se lahko obe čustvi v enem samem človeku prepletata. Mnogi ljudje šah preveč spoštujejo zaradi komplek­snosti in intelektualne narave te igre ter ga obenem zaradi istih razlogov tudi prezirajo. Zdi se jim, da je šah igra za čudake. V resnici pa ni šah nič od tega. Je igra. Nadarjenost za igranje šaha ni nič drugega kot samo nadarjenost za igranje šaha.


Playboy: Za mnoge ni šah nič drugega kot razvedrilo. Na ameriških kolidžih ga menda izberejo tisti, ki se hočejo izogniti pravim športom …


Kasparov: Ste zmešani? Naj vam zaupam skrivnost: šah je najnasilnejši šport, kar jih je. Sem povsem soliden nogometaš, plavalec na daljše razdalje in pred kratkim sem začel igrati tenis, pa vam lahko zatrdim, da ni nobenega športa, ki bi bil tako zelo tekmovalen in tako zelo grob, kot je šah. Edini cilj igranja šaha je dokazati premoč nad nasprotnikom in najpomembnejša premoč, najpopolnejša, je premoč uma.


Pri šahu se ne moreš zanašati na srečo, nobena čudežna karta se ne bo pojavila, kocka s pravo številko, ki bi te izvlekla iz težav. Vse moraš opraviti s svojo glavo. Potolči moraš nasprotnika ali pa on potolče tebe. Tako preprosto je to. Ali pa tako zapleteno.


Playboy: Igra dominacije torej?


Kasparov: Popolne dominacije. Nasprotnika moraš uničiti. Popolnoma uničiti. Ne smeš mu pustiti možnosti za pobeg. Ko ga matiraš, dokažeš, da si močnejši, pametnejši, preprosto boljši. Šah je igra borcev, kar sem jaz že vse od šestega leta. Že kakih 20 let imam roke umazane od krvi.


Playboy: Bobby Fischer je dejal, da je užival v trpljenju svojih nasprotnikov. Užival je v tem, da jih je trpinčil.


Kasparov: Rad zmagujem, res rad. Potrebujem zmage. Toda po drugi strani nerad prizadenem ljudi. S šahom, tako to razumem, jim dajem lekcijo. Lahko jih česa naučim. Mislim, da ne sovražim nasprotnika, toda pred partijo, med njo in do njenega konca predstavlja tujo voljo. Predstavlja sovražnika. Niti ne nasprotnik sam, pač pa tisto, kar je na tabli pred menoj. To je moj sovražnik.


Playboy: Ali prav tako kot drugi šahisti sovražite poraz?


Kasparov: Verjetno bolj, toda pri tem ne pretiravam kot nekaj prej omenjenih. Neprijetno mi je, če izgubim, ker to pomeni, da sem med igro naredil napako. Pri analiziranju partije lahko ugotoviš, kje se je to zgodilo. Napaka je nekaj, kar si težko odpustim. Kako sem lahko povlekel tole potezo?


Vsak bojevnik sovraži poraze, toda zame je to toliko teže, ker pomeni, da sem izgubil proti slabšemu nasprotniku. Šah razumem bolje, igram ga bolje, potem pa zaradi neumne poteze izgubim. Tega si ne morem odpustiti. Tisti trenutek se sovražim. Kako sem lahko pokazal svojo ... slabost temu slabemu igralcu? Ker pri šahu, ko izgubiš, umreš.


Playboy: Koliko potez lahko šahist predvidi?


Kasparov: Odvisno od pozicije. Šah je zapletena igra. Toda v pozicijah, v katerih ti je vse vsiljeno – ena poteza, en odgovor – lahko predvidim nekje od 10 do 15 potez. Ampak to se dogaja zelo redko. Ponavadi se ukvarjaš z bolj zapletenimi pozicijami, v katerih je na eno potezo mogočih pet odgovorov, ki imajo spet vsak po pet odgovorov. V takšnih primerih moraš uporabiti intuicijo, svoje razumevanje pozicije. Dobro je, če lahko predvidiš pet, šest, mogoče sedem potez vnaprej.


Objava na PlayBoy.si ...več o tem...


* Nedobrohotne otvoritve

ZA ENEGA MORRA, ZA DRUGEGA MORA


Žnidarčič - Plesec
Alpe Adria open, Portorož 1992
Igralni čas: 30 min

Matulovićev gambit - B21


Kako je pravilno? Matulovićev gambit ali gambit Smith-Morra? Ne vem, mi smo zrasli z Matulovićevim gambitom, zato mi je kar težko sprejeti danes bolj uveljavljeno ime Smith-Morra (ali samo Morra) - ECO koda B21. Poudariti pa je treba, da otvoritev, ki nastane v Sicilijanki po: 1. e4 c5 2. d4 cd4, na različnih koncih imenujejo drugače, vsaj po štirih šahistih. Ob francoskem teoretiku Pierru Morri (1900-1969) in ameriškemu šahistu Kenethu Smithu (1930-1999), se pojavljata tudi imeni Tartakoverjev gambit in Matulovićev gambit. Kakorkoli pogledamo: prav vsak od naštetih je pridal svoj lonček k uveljavitvi "predrznega gambita" (to je pa moja iznajdba - da ne bo pomote!?).



Iz pričujoče partije iz leta 1992, ki sem jo odigral proti FIDE mojstru Damjanu Plescu v Portorožu, je najprej lepo razvidno, da sem bil nekoč veliko bolj pogumen kot danes. Matulovićev gambit ponuja napadalcem (pre)številne možnosti. Vendar pa si beli ob korektni obrambi črnega hitro polomi zobe. Čeprav sem s tem gambitom v preteklem stoletju dvakrat remiziral z velemojstrom Enverjem Bukićem, in to v počasnih partijah, tega uspeha ne pripisujem svoji veliki igri, marveč bolj pretiranemu spoštovanju velemojstra in igri na remi. Ker se v tej igri posledično tudi črnemu ponujajo številne taktične možnosti, je bistvo tega gambita na drugi strani remija: v igri na nož!


1. e4 c5 2. d4 e6 3. Sf3 cd4 4. c3 dc3


Plesec je po kratkem obotavljanju le sprejel "mojo" igro.



5. Sc3



5... d6


Nekoliko bolj precizno je: 5... Sc6.



6. Lc4 a6 7. 0–0 b5 8. Lb3 Ta7


Z nekoliko spremenjenim vrstnim redom potez je nastala "čikaška varianta" Matulovićevega gambita; velikokrat mi jo je igral novogoriški mednarodni mojster Aljoša Grosar.



9. Lg5!?


Bolj natančno se zdi 9. Le3, toda odigrana poteza je zanesljivo bolj zoprna v igrah na krajši čas.



9... Le7?


"Operacija" je uspela! Črni se je zmedel in storil v bistvu odločilno napako. Bolje je bilo: 9... Se7 10. Dd3 f6 11. Le3 Tb7, po čemer črni sicer stoji malce neobičajno, vendar z večjimi možnostmi vsaj za nadaljnjo krčevito obrambo; po Le7 beli osvoji kvaliteto.



12. Dd4!


Sc6 11. Dg7 Lf6


Plesec mi je po partiji povedal, da je do tod vse "videl" in bil prepričan, da se bo po 11... Lf6 elegantno ubranil vseh nevarnosti. Seveda sem mu z velikim veseljem serviral še eno "drobčkeno fintico":



12. Dh8! 12... Lh8



13. Ld8 z dobljeno končnico.


Odslej gre le še za preverjanje, ali ima beli dovolj tehničnega znanja, da pridobljeno prednost pretopi v zmago.



13... Kd8 14. Tad1 Ke7 15. Tfe1 Se5 16. Sd4 Tc7 17. Te2 Lb7 18. f3 Sf6 19. Tc2 Sc4 20. Lc4 bc4 21. b3 d5 22. ed5 ed5 23. bc4 dc4 24. Sf5+ Kf8 25. Td8+ z relativno lahko zmago.



Za Plesca je bila partija zagotovo prava mora (in ne Morra).


Andrej Žnidarčič - Šahovski utrip - Piran

Stran: Prva   <<  61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80  >>  Zadnja


Ljubitelje igranja spletnega šaha vabimo, da se nam pridružite na šahovskem portalu ICP!

Statistika portala

 Članov: 1746 Aktivno: 1511
 Partije: 30944 Aktivne: 76
 Obisk 24 ur: 27 Prisotno: 0
Glasovali ste...

Igralni cas

   brez dodatka
   z dodatkom
   oba nacina

Otvoritev dneva

C34 : kraljev skakacev gambit
2700chess.com for more details and full list


Facebook

PC SVET!

Spletna trgovina Muba